Tesnilna površina prirobnice z dvignjeno čelno stranjo je ravna, kontaktna površina s tesnilom pa velika. Po predhodnem zategovanju je tesnilo enostavno razširiti ali premakniti na obe strani, s slabim tesnjenjem, kar je primerno le za primere nizkega tlaka.
Konkavne in konveksne tesnilne površine prirobnice se ujemajo z dvema površinama prirobničnega spoja, ena je konkavna, druga pa konveksna. Med namestitvijo ga je enostavno poravnati, kar lahko prepreči iztiskanje tesnila iz tesnilne površine, učinkovitost tesnjenja pa je boljša od ravninskega tesnjenja.
Tesnilna površina prirobnice vključuje polno ravnino FF, dvignjeno površino RF, konveksno površino M, konkavno površino F, površino čepa T, površino utora g in površino obročastega priključka RJ. Na splošno se konkavne in konveksne površine MF ter površine čepov in utorov TG uporabljajo v parih.
Tesnilna stran ravnih prirobnic ima prednosti preproste strukture, priročne obdelave in enostavne protikorozijske obloge. Zaradi velike kontaktne površine med tesnilno površino in tesnilom je tesnilo enostavno iztisniti iz tesnilne površine, če predhodno zategovanje ni pravilno. Ni ga enostavno stisniti in ima slabo tesnjenje. Primeren je za priložnosti z nizkim pritiskom. Na splošno se uporablja pod tlakom PN, ki je manjši ali enak 2,5 MPa.
Tesnilna površina prirobnice z dvignjeno čelno stranjo je ravna, kontaktna površina s tesnilom pa velika. Po predhodnem zategovanju je tesnilo enostavno razširiti ali premakniti na obe strani, s slabim tesnjenjem, kar je primerno le za primere nizkega tlaka.
Konkavne in konveksne tesnilne površine prirobnice se ujemajo z dvema površinama prirobničnega spoja, ena je konkavna, druga pa konveksna. Med namestitvijo ga je enostavno poravnati, kar lahko prepreči iztiskanje tesnila iz tesnilne površine, učinkovitost tesnjenja pa je boljša od ravninskega tesnjenja.